To leto sem si res želel ponoviti svoje enodnevno kolesarjenje s Koroške do Pule. A nekako nikoli ne uspem najti dovolj časa, da bi redno sedel na kolesu, dnevi pa bežijo. Preko 350 kilometrov tokom enega dneva pa ne gre tvegati brez kondicije, zato iščem prost minute za kakšno mini turo, ki pa je premalo. Tokrat sem v Ljubljano vračal testno dacio duster in kljub izjemno vročem dnevu sem si zadal, da se domov vrnem s kolesom.
Velik prtljažnik vedno prav pride 🙂 Karton in pazljivost pa tudi.
Ravno zaradi vročine sem si izbral pot preko Jezerskega, saj bi se naj od Preddvora navzgor znašel v dolini, kjer popoldne ni več neposrednega sonca. In bilo je res tako. Kolo je v prtljažniku počivalo do Ljubljane, potem pa me je začelo mučiti pri žgočem soncu in 32 stopinjah.
Grad Strmol
Mimo gradu Strmol do Preddvora je sicer ravna cesta, hitrost je večja in kljub vročini kar malo pihlja mimo ušes. Povrh s kolesa človek pač veliko več vidi, saj krajina počasneje beži mimo.
Vedno čudovito Jezersko
Že doma sem vedel, da kosila ne bo pred Jezerskim in priznam, da mi je že kritično svetila rdeča lučka za gorivo. A pogled na to krajino preko jezera nadoknadi za marsikaj. Z veseljem bi en štrudl ali nekaj ne preveč težkega, na koncu pa sem pristal pri konkretnem kosilu.
Kosilo na Jezerskem
Preden sem dočakal in pojedel, je bila ura že sedem, jaz pa niti na pol poti. 🙁 Ko sem prišel sem sedel na soncu, sedaj ej že bila senca. Dobro za kolesarjenje, manj dobro zaradi preostalega časa. A vseeno sem moral pogledati eno najlepših sten…
Jezersko
Hitra fotografija s telefonom in že me je čakal vzpon do vrha – do zaključka naše strani enega najbolj “zabavnih” gorskih prelazov za avtomobiliste, motoriste in kolesarje. Šlo je lažje,kot sem predvideval. Verjetno zaradi kalorij, ki sem jih pridobil nazaj. Morda pa tudi zaradi tega, kar me je čakalo – uživaški spust do Železne Kaple, po gladki, široki in povsem prazni cesti. pravi balzam v primerjavi s slovenskimi luknjami! Bil je takšen užitek od ovinka do ovinka, ko so noge lahko počivale, da sem si obljubil še kakšen kolesarski izlet po tej poti!
Serpentine na avstrijski strani Jezerskega
